Preskoči na vsebino


Duhovna misel za 3. velikonočno nedeljo, 26. 4. 2020: Šmarnice 2020

OLTARČEK ŠMARNIČNI

Po hudem verskem opustošenju konec 18. stoletja (francoska revolucija 1789, Napoleonova osvajanja) se je začelo prenavljati versko življenje na vseh področjih. Običajno po takšnih hudih preizkušenj pride do novih ljudskih pobožnosti. Po zmagi nad Turki več stoletij prej je bil prav na spomin na zmago nad muslimani 7. oktober razglašen za praznik rožnovenske Marije, oktober pa za mesec molitve rožnega venca. Leta 1815 je papež Pij VII. odobril majsko pobožnost do Marije. Ta se je zelo hitro širila po Evropi. Leta 1842 je izšla v naši deželi prva knjiga (prevod) šmarničnega branja Marijin mesec.

Zaradi lepote in obenem skromnosti rože, ki cveti v tem času, se je za to obliko pobožnosti prijelo ime »šmarnice«.

Že ob začetkih se je maja med sveto mašo bralo šmarnično branje, pelo več Marijinih pesmi in molilo litanije Matere Božje. Ponekod, kjer so to obhajali  na prostem pri kakšni kapelici ali doma, pa samo druga dva dela. Če so bili zbrani doma, je bila navada, da so otroci naredili tudi šmarnični oltarček, kjer se je družina zbrala pri večerni molitvi.

Letos ste povabljeni, da si pripravi takšen oltarček vsaka verna družina. Najbrž imamo povsod kakšno Marijino podobo, domiselnost za okrasitev pa tudi naredi svoj čar. Šmarnično branje ni posebej predpisano (izberete si lahko kakšno knjigo ali besedilo z interneta), povabljeni pa, da zmolite litanije Matere Božje in v pripravi na misijon, ki bo drugo leto, še molitev »Pridi, Sveti Duh…« Tudi ta molitev vključuje Marijo, saj je Marija nevesta Svetega Duha: »Sveti Duh bo prišel nadte….«.

V priponki je plakat za otroke, ki služi za dnevno vpisovanj črk in rešitev gesla, ki ga je pripravila Družina. Služi lahko veroučencem namesto nalepk, ki so jih običajno dobili pri šmarnicah v cerkvi.




Lokacija:
Print Friendly and PDF